Torek, 24.4.2012 – Treviso-
Barcelona
Danes je končno napočil dan odhoda.
Priprave so trajale kar dolgo. Že dva meseca pred odhodom sem kupil
letalske karte pri Ryanairu. Za let iz Trevisa do Barcelone in nazaj
sem plačal po 5 eur. Za nahrbtnik po 15 eur na vsako stran in še
10 eur za plačilo z Mastercardom. Skupno 50 eur, to res ni veliko.
Nato sem kupil še letalsko karto iz Barcelone do Madrida in
avtobusno karto od Madrida do Salamance. In še letalsko karto za
datum 26.5.2012 iz Santiaga de Compostela do Barcelone (43 evrov). Skupni stroški za potovanje v Španijo in nazaj so tako znesli 234 evrov. Domov se
vračam šele 29.5.2012. V tem času bi rad dokončal lani začeto
Via de la Plata od Salamance preko Ourenseja do Santiaga. Nato grem z
avtobusom v Oviedo, kjer bom pričel hoditi še Camino Primitivo,
varianto do Melideja in nato nadaljevanje po Camino Frances do
Santiaga.
Treniral sem tudi kondicijsko, s
pohodi ob Muri proti Gederovcem, čez mejo v Avstrijo do
Radkesburga in nazaj v Gornjo Radgono ter čez Janžev vrh domov. Pa v dežju na Polhograjsko Grmado in Tošč. Noge so utrjene,
ne bi smelo biti problemov. Tudi nahrbtnik sem olajšal, po skrbnem
preudarku je v njem ostalo za 10 kg teže. Letos imam s seboj prvič
tudi manjši notebook, zato je moral doma ostati spodnji del
trenerke. Bom pač v albergih nosil planinske hlače.
Do Trevisa sem se odpeljal z GoOpti
kombijem. Za prevoz sem plačal 32 eur, za prevoz nazaj so me
oskubili le za 20 evrov. Se splača prijaviti daleč vnaprej, so cene
bolj ugodne. Vozili smo se malo manj kot 3 ure. Najprej je voznik
odložil potnike na beneškem letališču Marco Polo, do Trevisa sva
se odpeljala le mlajša deklica in jaz. Ona je potovala v Bruselj,
jaz pa v Barcelono. Na kombiju sta dva popotnika takoj uganila, da
potujem na romanje na Camino v Španiji. Predstavila sta se mi –
Nataša in njen partner. Povedala sta, da letita v Lisbono, potem pa
z vlakom v Porto. Letos bosta prehodila Camino Portuguese od Porta
dalje. V Santiagu bosta predvidoma 4.5., nato se vračata nazaj v
Lizbono in domov. Izmenjali smo si emaile in se dogovorili, da si
pišemo o vtisih in izkušnjah na poti.
Na letališču sem oddal nahrbtnik na
okencu Ryanaira in s seboj v kabino vzel le računalnik. Upal sem, da bom
lahko v wifi area dostopal do interneta. A iz te moke ni bilo kruha.
Signala ni bilo. Tako sem se v čakalnici lotil kar sudokuja.
Odleteli smo s polurno zamudo, ob 22.10 uri. V Barcelono oz. na
letališče Girona v bližini Barcelone smo prispeli malo pred
polnočjo. Šel sem iskat prtljago, nato pa se spravil v čakalnico
za odlete. Večina klopi je bila že zasedenih, ljudje so spali na
prtljagi. Poiskal sem si eno izmed zadnjih klopi, tam blizu izhodnih
vrat.
Teh klopi so se drugi pred menoj izognili, ker je pihalo, kadar
je kdo vstopil skozi vrata. Na srečo sredi noči ni bilo veliko
sprehajalcev v čakalnico in iz nje. Iz nahrbtnika sem izvlekel
spalno vrečo, si postlal in zaspal. Ni bilo ne vem kako kvalitetno
spanje, a čas do jutra je le nekako minil.
neudobne klopi na letališču Girona |
Ni komentarjev:
Objavite komentar