Ta etapa je bila kratka, na njej se ni dogajalo prav nič posebnega, vendar je bila vseeno ena najlepših doslej.
Prvih 10 kilometrov je lepa makadamska cesta vodila v glavnem med pašniki in hrastovimi nasadi. Ponekod so se pod drevesi pasle krave, drugje ovce, ponekod črni prašiči. Ti črni pujsi so iberijska posebnost, iz njih izdelujejo sloviti iberski pršut.
Tu pa tam je kak oljčni nasad, če je voda za namakanje v blizini. Potem so se področja s pašniki končala in prišel sem na Mezeto. Rdečerjava polja, povsod do koder nese pogled. Pokrajina je valovita, polja so že požeta in kažejo gola kamnita rebra.
V daljavi se že vidijo bele hiše mesta Fuente de Cantos, a do prvih hiš je še 11 km prašne ceste med polji. Brez hiš, brez naselij, barov, trgovin. Brez vode. Brez sence. In nikjer žive duše. Dobri dve uri hoje v popolni samoti, kot bi bil na luni. Po kaki uri me je dohitel Charles in do cilja sva šla skupaj.
Na sredi poti je stal nek Španec z avtom. Ko sem prišel do njega, me je napadel s prospekti in na vsak način želel, da prespim pri njem. Cena 15 evrov, ima tuš, TV, pranje in sušenje perila je možno, ponuja tudi internet... Ko sem obljubil, da bom seveda ostal pri njem, me je šele pustil naprej. In ko sva s Charlesom prišla v Fuente, je taisti Španec že stal na sredi ceste in naju za rokave vlekel k sebi domov. Izgovorila sva se, da greva najprej na pijačo v center mesta, šele potem naju je pustil pri miru.
Prespali smo v albergu v frančiškanskem samostanu. Albergue je zelo lep, čist in urejen. Prostori so hladni, saj so zidovi samostana debeli kak meter.
Cena je znosna, 12 eur z zajtrkom, 10 brez. Žal imajo pokvarjen računalnik in internet sem ponovno staknil v mestni knjižnici, kot že v nekaj naseljih poprej. Popoldanski program je bil standarden - tuširanje, pranje prašnih in prepotenih cunj, obisk trgovine in kuhanje kosila. Kuhinja je lepo opremljena, hladilnik razkošno velik. Danes sem si privoščil piščančja prsa po kitajsko, z veliko zelenjave in gobicami iz konzerve, zraven pa paradižnikovo solato in kilo piva Amstel. Doslej je bila v glavnem na programu znamka Cruzcampo. Zgleda, da počasi odhajamo iz dosega te pivovarne...
Ker je v recepciji tudi televizor, bom danes zvečer nabavil pivo in skušal pogledati kako košarkarsko tekmo z evropskega prvenstva. Še dobro, da nisem gledal tiste sramote proti Makedoncem, bi se preveč sekiral. Potem pa zgodaj spat. Jutri moram startati ponovno okrog 6. ure, kajti po 10.uri dopoldan postane presneto vroče. Danes sem krenil na pot malo pred 8. uro in prišel na cilj ob 12.30, pa je bilo že kar hudo. Jutri se bom skušal izogniti najbolj vročemu delu dneva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar