15.09.2011 7.etapa - Albergue de la Almazara - Torremejia, 34,4 km
Na pot sva s Charlesom krenila ob 06. uri zjutraj. V sobi sva pustila zaspanko - Avstrijko Elisabeth, s katero sva se seznanila prejšnji večer pri večerji.
Do mesta Villafranca de los Barros sva prispela malo po 8. uri, ko so se že odprli prvi bari. Lokalni smetarji, ki so pravkar pričeli pometati ulice, so nama pokazali, kje je prvi odprti bar. Popila sva vsak eno kavico, pojedla bocadillo a la franchese (z jajčno omleto). Poslikala sva sveže prepleskano cerkev, vso v belem, nato pa krenila dalje proti mestu Almendralejo.
Makadamska cesta je bila ravna, kot bi jo potegnil z ravnilom. Ravnina je trajala celih 14 km. Na obeh straneh ceste pa neskončni nasadi grozdja, v glavnem belega.
Povsod je bila trgatev v polnem teku. Trgatev so opravljali samo moški! 5-6 možakarjev z usnjenimi cekarji v rokah je rezalo grozdje s trsov, na potki pa je stal traktor s prikolico, prekrito s plastično ponjavo, v katero so stresali grozdje. Okrog 10. ure so bili prvi traktorji polni in traktoristi so odvažali grozdje proti mestu Torremejia, katero je vinogradniški center tega območja.
Po 14 km dolgočasne ravnine sva s Charlesom prispela do križišča, kjer se od Camina odcepi pot v kraj Almendralejo. Čeprav sva si oba želela hladnega piva in kosila, se nama je zdelo, da je 3,3 km dolg ovinek dol s poti Camina preveč in sva se odločila, da bova kar nadaljevala pot proti Torremejii. Žal je Charles kaj kmalu za odcepom izgubil knjigo - vodnik po Caminu. Ko je to opazil, se mu ni dalo nazaj in je hotel kar nadaljevati pot. Prepričal sem ga, da bo vodnik do Santiaga še kako potreboval in da mora nazaj. Odložil je nahrbtnik in tekel nazaj. Vrnil se je po kakih 20 minutah in povedal, da je tekel vso pot tja in nazaj. In to pri 35 stopinjah vročine!
Tudi nadaljevanje poti do Torremejie je potekalo v povsem ravni črti. Albergue v mestu Torremejia je bil prijeten. Pranje le 1 evro!
Ni komentarjev:
Objavite komentar